Velikonočna pojedina je ena izmed najpomembnejših tradicij, ki se praznuje po vsem svetu. To je čas, ko se družine in prijatelji zberejo skupaj in uživajo v obilici hrane ter se spominjajo Kristusovega vstajanja. Velikonočna pojedina je polna tradicionalnih jedi, ki segajo v zgodovino.

Ena izmed najbolj priljubljenih jedi na velikonočni posamezni je zagotovo pečena šunka ali pečenka. To je mesna jed, ki jo običajno pripravljam iz svinjskega mesa. Šunka se peče na ražnju in se postreže s priljubljenimi prilogami, kot so, hren, jabolčna omaka ali kakšna druga omaka.

Poleg šunke je na velikonočni mizi običajno tudi veliko jajc. V nekaterih državah se jajca pobarvajo ali okrasijo s pisanimi vzorci. V drugih državah se jajca uporablja kot osnovna sestavina v drugih jedeh, kot so poti, peciva ali pa se jih postreže kar kuhana kot priloga k drugim jedem.

Druga tradicionalna jed, ki se običajno postreže na velikonočni posamezniki, je pečen kruh ali potica. Lahko je sladka ali slana, odvisno od regije ali države, v kateri se pripravlja.

V nekaterih državah se na velikonočni posamezni pojedo tudi druga mesna jed, kot so jagnjetina, kozliček ali piščanec. Vendar pa je od države do države in celo od družine do družine različno, katera hrana se postreže na velikonočne posameznike.

Poleg hrane pa je na velikonočni praznik tudi običajno veliko sladkarij. Čokoladni zajčki, piškoti v obliki jajčk in drugi sladki prigrizki so običajno del velikonočne posamezne. Tudi tu velja, da je od države do države in od družine do družine različno, kateri sladki prigrizki se postrežejo.

Velikonočna pojedina je čas veselja, skupnega druženja in uživanja v hrani. To je čas, ko se družine zberejo skupaj, da praznujejo in se spominjajo Kristusovega vstajanja.

Velika noč je največji in najpomembnejši krščanski praznik, saj kristjani takrat praznujejo temelj njihove vere – vstajenje Jezusa Kristusa od mrtvih. K veliki noči sodi bogato obložena miza z značilnimi jedmi, med katerimi ima posebno mesto meso. Običaj je povezan s koncem 40-dnevnega posta, ki se konča na velikonočno nedeljo. Praznovanje se je včasih prilagajalo naravnim pomladanskim ciklusom in izražalo željo po dobri letini ter boljših obrokih.

Postni čas verniki strnejo z večerno mašo velikega četrtka, ko nastopi sveto velikonočno tridnevje. To se začne v četrtek zvečer, nato sledijo veliki petek, velika sobota in velika noč.

Po tradiciji je na veliki petek zapovedan strogi post, blagoslov velikonočnih jedi je v soboto, ki jih nato pojemo v nedeljo za zajtrk. Dobrot pa ne postavimo na mizo zgolj zato, ker se za praznovanje tako spodobi, ampak ker imajo določeno simboliko.

Pirhi, s katerimi je povezana tudi zelo stara tradicija barvanja in okraševanja, simbolizirajo Jezusovo kri. V preteklosti so bili predvsem rdeče barve, danes pa jih dekoriramo v vseh barvah, vzorcih in poslikavah. Enak pomen ima tudi rdeče vino. Hren, ki se nastrgan odlično poda k šunki ali jajcem, simbolično predstavlja žeblje, s katerimi so Jezusa pribili na križ. Šunka je osrednja velikonočna jed in predstavlja meso Jezusa, pogosto je v družbi tudi ostalih mesnih jedi. Posebno mesto pa na velikonočni mizi najde tudi potica, ki simbolizira trnovo krono. Glede na različne slovenske regije poznamo več vrst in oblik potic – makovo, orehovo, ocvirkovo in pehtranovo. Prav slednja naj bi veljala za najbolj značilno velikonočno potico.