fbpx

Avtor: Marko Žagar

ZASEKA NA VIPAVSKEM

V poplavi vinsko-kulinaričnih festivalov vsako leto ostajajo nekatere stalnice, kjer ste lahko prepričani, da ne boste razočarani. Okusi Vipavske, na katerem se zberejo skoraj vsi najboljši vipavski vinarji, so že eden takih.

Lokacija, lokacija, lokacija, je tisti slavni ameriški citat iz sveta nepremičnin, ki nedvomno še kako velja za festival, ki vsako leto poteka na Zemonu z izjemnim strateškim razgledom na dolino, katere pridelke in izdelke lahko okušamo v čudovitem renesančnem dvorcu.

Da je gostitelj festivala Tomaž Kavčič, eden naših najboljših kuharskih mojstrov, je nedvomno še dodaten čar. Tokrat je za kanapeje, ki so jih ponujali ob degustaciji Burje (zelen 2014, burja bela 2014 in burja noir 2014) pripravil koruzo na štiri načine (od polente do pokovke) s klobaso, medtem ko je Zemonov šef strežbe Jovica pred dvorcem obiskovalcem že tradicionalno rezal rezine slastne zemonske šunke v testu.

Jordan Cigoj, mojster mesnin (še posebej izjemen je njegov lardo iz mangulice) iz Črnič, je s pomočjo kolega Marka Žagarja iz Kluba gurmanov Skaručna kruhke mazal z zaseko, ob kateri smo poskušali Cigojevi lanski malvazijo in klarnico ter izjemen merlot letnik 2012.

In medtem ko so se pri ajdovskem hotelu Gold Club odločili za preverjeno pivsko hrano (piščančji ocvrtki s pikantno pomako), se je Ošterija Žogica iz Solkana zabavala, ko je obiskovalce preizkušala s svojimi hudomučnimi nabodali “presenečenja” – polži, namočenimi v atraktiven “vodnjak” fondi omake.

Od Primorske do Gorenjske

Hiša Torkla (Korte) in Svetliki iz Kendovega dvorca so se odločili za surovega brancina – prvi v res posrečeni kombinaciji tatarca s kumaricami, jabolki in vasabijem, drugi pa s porom in pomarančnim oljem, h kateremu so šle krasno Svetlikove dva tedna macerirane, dve leti v hrastovih sodih zorjene rebule (2010, 2011, 2012). Od okušenih rebul sicer velja prav gotovo izpostaviti še Ussaievo (2012), medtem ko je pri pinotih Tillia tista, ki je postavila lestvico precej visoko – tako pri sivem (2015) kot pri modrem (2014).

Večina povabljenih gostincev prihaja iz Vipavske doline in bližnje okolice tja do Nove Gorice, so pa tudi kake izjeme, kot je zdaj že stalni gost Uroš Štefelin iz Vile Podvin (Mošnje), ki vsako leto prinese na Zemono malce okusa po Gorenjski. Tokrat je gorenjski želodec združil s kranjsko klobaso s tepko in čemaževo kremo, na drugem krožniku pa fermentiran sardelin file s kremo belušev, kremo zelene z jabolki, koromačem in jagodami. Sladkosnedom pa je delil še eno tipično podvinsko hišno specialiteto – tepke v čokoladi.

Prodor Vipavcev v tujino

Kot vsako leto so bile zunanje arkade rezervirane za ponudnike lokalnih domačih izdelkov – medu, sira, mesnin, albuminske skute, oljčnega olja, marmelad, sadnih sokov, drobnega peciva in zeliščnih čajev, medtem ko ste lahko jagodni izbor Vipavske doline našli pri Faladurju. Ta vinski bar in butik iz Ajdovščine, ki je bil pred dnevi v oddaji Sosed sosedu med 30 mednarodnimi in domačimi projekti izbran za najboljšo poslovno zamisel, tako ponuja vse od Cigojevega larda do Majerijinih butičnih marmelad, od vipavskih vinskih asov (praktično brez pribitka) do ajdovskih craft pionirjev Pelicona.

Ampak v resnici na festivalu tokrat kaj dosti prostora za pivo ni bilo. Vipavski vinarji, o katerih je glas širil tudi New York Times, se namreč v mednarodnem merilu vse bolj vzpenjajo, in če sosedje Brici že kar nekaj časa v tujino prodajo tudi do 90 odstotkov svojih vin, Vipavsko odkrivajo malce z zamikom, a pospešeno.

Kot je povedal Martin Gruzovin iz Guerile (pokušali smo njihov zelen in barbero 2014 ter retro 2015), je ravno pred dnevi s tremi Michelinovimi zvezdicami nagrajena nizozemska restavracija De Leest pokupila vso zalogo zelena njihovega distributerja v deželi tulipanov. Skupaj zdaj v tujino prodajo od 30 do 40 odstotkov svojih vin, tujce pa najbolj zanimajo prav avtohtone sorte, kot so zelen, pinela in vitovska.

Posebni gostje tokrat Italijani

Gneča je bila, pričakovano, tudi pri Batiču, kjer je Miha Batič ob že preverjeno izjemnima angelu belo 2011 (zvrst pinela, chardonnay, malvazija, rebula, laški rizling, zelen in vitovska) in angelu rdeče 2009 (zvrst merlota, cabarnet franca in cabarnet sauvignona) premierno točil še malvazijo.

Vipavskim avtohtonim sortam je zvest ostal tudi Damjan Štokelj, ki je tokrat predstavil penino na podlagi pinele (2014), ob tem pa še preverjeni Štokljevi klasiki – rose in planto. Za kulinarično spremljavo – marinirano tuno na pesi – je poskrbel Marino Furlan iz Tiffanyja v novogoriškem Hit hotelu.

Omeniti velja tudi posebne goste – tokrat so bili to italijanski vinarji iz Združenja proizvajalcev pokalce iz Prapotnega v Furlaniji. Gre za skoraj pozabljeno sorto rdečega vina, znano tudi kot črna rebula, ki je na naši strani Brd po drugi svetovni vojni popolnoma izumrla, pa so jo zdaj spet obudili Erzetiči iz Višnjevika, v Italiji pa t. i. schiopettino dobro poznajo in tudi uspešno tržijo.

Festival je trajal dva dni, v nedeljo in ponedeljek, končal pa se je z zabavo s Petrom Grašem, na kateri so se zbrali številni znani obrazi, vinarji in gostinci. MMC je žal že prej omagal.

Vir: MMC RTV SLO

novice
Punč, Zasebni dogodki, tematski dogodki, Vinske degustacije, prezentacije Slovenskih vinarjev, Kulinarični teambuilding, kuharski tečaj, kulinarične delavnice, rojstni dnevi v klub gurmanov Skaručna

Recept za punč

Avtor: Marko Žagar PUNČ IZ KLUBA GURMANOV SKARUČNA Punč izvira iz Indije, angleški mornarji pa so bili tisti, ki so v začetku 17. stoletja napitek

Več »
Kako smo se v Klubu gurmanov učili mojstrskih prijemov pri kuhanju, Zasebni dogodki, tematski dogodki, Vinske degustacije, prezentacije Slovenskih vinarjev, Kulinarični teambuilding, kuharski tečaj, kulinarične delavnice, rojstni dnevi v klub gurmanov Skaručna

Zelje 4x na teden

Avtor: Marko Žagar Velik ljubitelj dobre hrane in ustanovitelj Kluba gurmanov Skaručna, društva za ohranjanje kulinarične dediščine Slovenije Marko Žagar najbolj uživa, ko lahko ljudem

Več »