V Klubu gurmanov Skaručna smo gostili snemanje za projekt, posvečen slovenskemu kruhu. Projekt je povezal dve stvari, ki sta blizu tudi naši kuhinji: spoštovanje kulinarične dediščine in pomen kakovostnih, lokalnih sestavin.
Kruh je pri nas več kot živilo. Je jed, ob kateri se je vedno zbirala družina, in merilo domačnosti, po katerem še danes sodimo dobro kuhinjo. Vsaka pokrajina je razvila svoje hlebce, svoje moke in svoje navade pri peki, zato je slovenski kruh pravzaprav cela zbirka zgodb, ne ena sama receptura.
Tudi na Skaručni ima kruh posebno mesto. V naši krušni peči kruh pečemo na tradicionalen način, z dolgim vzhajanjem in brez hitenja, ker prav to daje skorji hrustljavost, sredici pa poln okus. Zato nam je bilo posebej blizu, da je del zgodbe o slovenskem kruhu nastajal prav pri nas.
Slovenski kruh je nastal v sodelovanju Argete, Mercatorja in Pekarne Grosuplje. Pri razvoju recepture je sodeloval etnolog Janez Bogataj. Pripravljen je bil iz pšenične, koruzne, ržene in prosene moke, med njimi tudi iz lokalne sorte prosa. Izbrana žita slovenskih kmetov so zmleli v slovenskih mlinih, kruh pa spekli v Pekarni Grosuplje.
Projekt ima tudi širši namen. Lokalna semena ohranjajo raznolikost žit, ki jih lahko pridelujemo, s tem pa tudi raznolikost hrane na naših mizah. Pri tem delu projekta je sodeloval Kmetijski inštitut Slovenije, pomembno mesto v predstavitvah pa ima svetovna semenska banka na Svalbardu, kjer se hranijo kopije najdragocenejših rastlinskih semen z vsega sveta.
Po enakem načelu so nastale še tri različice – v Bosni in Hercegovini, Srbiji in na Hrvaškem. Vsaka je nastala iz žit, značilnih za svoje okolje, ki so jih zmleli v lokalnih mlinih in spekli v sodelujočih pekarnah. Zato ne gre za en kruh s štirimi imeni, temveč za štiri zgodbe, povezane z lokalnimi sestavinami in načinom priprave.
Domaći hljeb je bosanskohercegovska različica, ki so jo Argeta, Konzum in Mercator pripravili s pekarno Slatko i Slano ter etnologinjo Svetlano Bajić. Receptura vključuje pšenično moko, pšenične otrobe in polnozrnato ajdovo moko. Projekt je poudaril pomen ohranjanja domačih semen in pekarske tradicije Bosne in Hercegovine.
Srpski hleb je nastal v sodelovanju z Mercator-S in pekarno Don Don. Pri njegovi zasnovi je sodelovala etnologinja Violeta Cvetanovska. Tudi ta različica predstavlja kruh iz domačih žit in zgodbo o varovanju lokalnih semen.
Hrvatski kruh so Argeta, Konzum in pekarna Mlinar razvili s pomočjo etnologinje Jelene Ivanišević. Združuje pšenično in rženo moko, poparjeno koruzno moko ter kislo testo. Tudi hrvaška različica opozarja na pomen domačih žit in ohranjanja njihovih semen.
Za nas je bilo posebno doživetje, da je del te zgodbe nastajal v prostorih Kluba gurmanov Skaručna. Oglejte si posnetke in spoznajte, kako je domači kruh v vsaki državi dobil nekoliko drugačno podobo.
Domači kruh iz krušne peči ima v Klubu gurmanov Skaručna posebno mesto tudi sicer. Spoznate ga lahko na naših kulinaričnih delavnicah in kulinaričnih team buildingih, druge medijske zgodbe o Klubu pa so zbrane na strani V medijih.
Vir videoposnetkov in informacij o projektu: Argeta. Objavljeno z dovoljenjem.
