V Klubu gurmanov Skaručna smo gostili snemanje za Argetin projekt, posvečen domačemu kruhu. Projekt je povezal dve stvari, ki sta blizu tudi naši kuhinji: spoštovanje kulinarične dediščine in pomen kakovostnih, lokalnih sestavin.
Argeta je skupaj s trgovci, pekarnami in poznavalci krušne dediščine razvila različne kruhe za Slovenijo, Bosno in Hercegovino, Srbijo ter Hrvaško. Vsak je nastal iz žit, značilnih za svoje okolje, ki so jih zmleli v lokalnih mlinih in spekli v sodelujočih pekarnah. Zato ne gre za en kruh s štirimi imeni, temveč za štiri zgodbe, povezane z lokalnimi sestavinami in načinom priprave.
Projekt ima tudi širši namen. Lokalna semena ohranjajo raznolikost žit, ki jih lahko pridelujemo, s tem pa tudi raznolikost hrane na naših mizah. Argeta je s sodelujočimi organizacijami opozorila na pomen njihovega varovanja za prihodnje generacije. V predstavitvah projekta ima pomembno mesto tudi svetovna semenska banka na Svalbardu.
Slovenski kruh je nastal v sodelovanju Argete, Mercatorja in Pekarne Grosuplje. Pri razvoju recepture je sodeloval etnolog Janez Bogataj. Pripravljen je bil iz pšenične, koruzne, ržene in prosene moke, med njimi tudi iz lokalne sorte prosa. Projekt je podprl prizadevanja za ohranjanje slovenskih lokalnih semen.
Domaći hljeb je bosanskohercegovska različica, ki so jo Argeta, Konzum in Mercator pripravili s pekarno Slatko i Slano ter etnologinjo Svetlano Bajić. Receptura vključuje pšenično moko, pšenične otrobe in polnozrnato ajdovo moko. Projekt je poudaril pomen ohranjanja domačih semen in pekarske tradicije Bosne in Hercegovine.
Srpski hleb je nastal v sodelovanju z Mercator-S in pekarno Don Don. Pri njegovi zasnovi je sodelovala etnologinja Violeta Cvetanovska. Argeta je tudi s to različico predstavila kruh iz domačih žit in zgodbo o varovanju lokalnih semen.
Hrvatski kruh so Argeta, Konzum in pekarna Mlinar razvili s pomočjo etnologinje Jelene Ivanišević. Združuje pšenično in rženo moko, poparjeno koruzno moko ter kislo testo. Tudi hrvaška različica opozarja na pomen domačih žit in ohranjanja njihovih semen.
Za nas je bilo posebno doživetje, da je del te zgodbe nastajal v prostorih Kluba gurmanov Skaručna. Oglejte si posnetke in spoznajte, kako je Argeta domačemu kruhu v vsaki državi dala nekoliko drugačno podobo.
Domači kruh iz krušne peči ima v Klubu gurmanov Skaručna posebno mesto tudi sicer. Spoznate ga lahko na naših kulinaričnih delavnicah in kulinaričnih team buildingih, druge medijske zgodbe o Klubu pa so zbrane na strani V medijih.
Vir videoposnetkov in informacij o projektu: Argeta.
